sveti-francisekAssisi je kraj Svetega Frančiška oziroma San Francesca. Ko sem bil v Moskvi, me je dragi prijatelj Gauravani prabhu, ki je tudi sin mojega ljubega duhovnega brata in sestre, povabil, ker je skupino kakšnih 15 ljudi peljal na ogled Assisija. Tako sem šel iz Moskve v Assisi in od tam v Ljubljano.
Rad bi povedal zgodbo o sv. Frančišku.
Nekoč je šel iz Perugie do Sv. Marije Angelske. Bilo je zgodaj spomladi, noč je bila ledeno mrzla. Izmenično je deževalo in snežilo. Z njim je bil brat Leon. Hodila sta v mrazu skozi gozd, nista imela hrane, bila je noč. Leon je hodil spredaj in Frančišek mu je rekel: Brat Leon, zapiši tole. Kaj je popolna sreča? Dejal je: Če bi vsi mi, bratje, živeli kot popolni svetniki, zapiši si, to ni popolna sreča.
Hodila sta naprej in čez nekaj časa: Brat Leon, če pomagamo slepim, da spregledajo, gluhim, da lahko slišijo, nemim, da spregovorijo, hromim, da shodijo, če ljudem izženemo hudiča iz misli, celo če obudimo mrtve, tudi če so bili mrtvi že nekaj dni, prosim, zapiši si, to ni popolna sreča.
Še vedno sta hodila. Brat Leon, tudi če se odlično naučimo vse jezike in popolnoma razumemo vse znanosti, če si zapomnimo vse svete spise, če razumemo dušo vsakogar, kako deluje in kako razmišlja, če poznamo gibanje vsake zvezde na nebu, zapiši si, to ne pomeni popolne sreče.
Hodila sta naprej. Brat Leon! Vsakič je dvignil roko. Rekel je: Tudi če pridigamo in vse nevernike spreobrnemo v svojo vero, zapiši si, to ni popolna sreča. Še vedno sta hodila.
Čez nekaj časa se je brat Leon obrnil in vprašal: Brat Frančišek, za božjo voljo, kaj pa je popolna sreča?
sveti francisek 2
Bi radi slišali?
Sv. Frančišek je rekel: Ko prideva do Sv. Marije Angelske, potrkava na vrata in eden od bratov nama odpre. Zmrzujeva od mraza, prste imava otrple od snega in sestradana sva. On pa naju pogleda in vpraša: »Kdo sta?« »Tvoja brata, iščeva zavetje in hrano, prišla sva služit in slavit Boga.« On pa reče: »Lažnivca sta, sleparja, samo pretvarjata se. Tatova sta, ki ropata nedolžne ljudi v gozdu, zdaj pa hočeta še nas. Poberita se!« In nama pred nosom zaloputne vrata.
In ko sta še malo hodila, je rekel: Ko naju nažene, vsa premražena, sestradana, na robu smrti in obupana znova potrkava in zakličeva: »Brat, prosiva te, pomagaj nama!« Nimava kam. Ko pride k vratom in naju zagleda, vzklikne: »Spet vidva, kaj počneta tu? Izginita!« Udari naju s pestjo, brcne v sneg in nama pred nosom zaloputne vrata.
Če to sprejmeva s hvaležnostjo, srečna, da služiva Gospodu, in v tem stanju znova obupano potrkava in zakličeva: »Prosiva te, pomagaj nama!«
On pa pride ven in zakriči: »Spet!« Vzame ogromno grčasto palico, naju zgrabi za ovratnik in nama jih pošteno naloži po dolgem in počez, vrže naju v sneg in naju zbrca, v želodcu nama kruli od lakote in žeje, vsa sva pretepena.

Rekel je: Če se takrat zahvaliva Bogu, ker nama dovoli trpeti iz ljubezni do Njega, tako kot je naš Odrešenik trpel iz ljubezni do nas. Vidiš, vse dobre, lepe stvari na svetu so Božje, mi pa imamo le priložnost, da služimo in ljubimo. V vseh okoliščinah lahko darujemo ljubezen. Če to storimo v težkih razmerah, zapiši si, to je popolna sreča.

Radhanath Svami,
Ljubljana, oktober 2013
 
Oglejte si video na YouTube. Vklopite lahko slovenske podnapise.