Knjigo Pot domov sem brala počasi. Običajno pozno zvečer. Vsakokrat pa me je ob njej prevzemalo posebno umirjeno doživetje.

Potovanje in zgodbe Radhanatha Svamija so zares neverjetne, polne vztrajnosti in močne volje, da je dosegel cilj, ki ga je začutil v sebi. Na poti je srečeval ljubezen, spoštovanje, vero, čarobnost, odrekanje, trpljenje. Vsebina in opis poti avtorja me je spodbujala k razmišljanju o moji poti domov, o premagovanju lastnih strahov in zaupanju življenju.
Hvaležna sem zanjo, ker mi je prišla naproti ravno v obdobju življenja, ko sem globoko v procesu iskanja sebe, svoje biti in poslanstva.

Bernarda, Domžale

Knjiga Pot domov mi je v izvirniku (The Journey Home) prišla v roke pred nekaj leti. Brez pretiravanja lahko priznam, da je nisem več mogla odložiti, ko sem jo enkrat začela brati. Spomnim se, da so me oči že močno pekle, ko sem po urah in urah branja še vedno vztrajala ob namizni lučki, a nisem odnehala, dokler nisem prišla do zadnje strani. To se mi ni zgodilo še nikoli prej. Navdušila me je zgodba tega izjemnega iskalca avanturističnega duha, ki je bogata z mnogimi globokimi duhovnimi spoznanji in prelepim opisom iskanja Tistega.
Radhanatha Svamija sem spoznala kot zelo preprostega, spoštljivega, ponižnega in notranje bogatega človeka, ne nazadnje pa tudi kot odličnega pisca s prefinjenim občutkom za jezik in izražanje.

Pot domov je brez dvoma knjiga, ki bralca ne pusti ravnodušnega in praznega. Nasprotno, po prebrani zadnji strani veš, da si tudi sam prejel del tega, kar je iskal in našel pisec.

In ti je kar žal, da je druženje s Svamijem skozi knjigo končano.

Marjeta Doler Tošič, Žalec

Knjiga Pot domov je neverjetna in izjemna zgodba, ob branju katere sem se večkrat spraševala, kako je mogoče, da se nekomu v enem samem življenju zgodi toliko vsega.

Ampak to je mogoče za tiste redke duše, ki tako pogumno kot avtor knjige Radhanath Svami stopijo na pot iskanja resnice in se odzovejo klicu duše z vsem srcem in vso predanostjo.
Knjiga vsebuje vse, kar pritegne bralca: od neverjetnih pustolovščin in napete akcije do mističnih izkušenj, duhovnih spoznanj in globoke modrosti. Ko jo začneš enkrat brati, je ne moreš odložiti. A bolje je, da se po vsakem prebranem poglavju ustaviš in iskreno razmisliš o sporočilu, kajti pot domov čaka vsakega izmed nas.

Tina Lebar, Višnja Gora

Pot domov je v vseh pogledih zelo berljiva, fascinantna in spodbudna knjiga. Tako odlično je napisana, da te preprosto vsrka vase. Kljub temu, da je zaradi dramatičnih in slikovitih dogodkov dokaj obsežna, bralec dobi občutek, da je celo prekratka, in bi rad videl, da se ne bi nikoli končala.

Rad bi izpostavil le nekaj ključnih poant, ki so se mi ob branju te čudovite knjige vtisnile v spomin, in sicer da:

  • avtor vse dogodke opisuje zelo dramatično, slikovito, poučno in spodbudno,
  • se lahko enemu človeku pripeti toliko neprijetnosti, ki jih na koncu uspešno premaga,
  • avtor poleg doživljajev na zelo preprost in razumljiv način opisuje tudi njihove nauke, ki so mu pomagali na poti do končnega spoznanja resnice, po kateri je vselej hrepenel,
  • so vsi nauki zelo koristni in uporabni za vsakega bralca, ki ima podobna hrepenenja,
  • je avtor v vseh okoliščinah kljub različnim preizkušnjam ostal neomajen in zvest svoji poti ter predan Bogu.

Knjiga Pot domov ni navadna zgodba nekega iskalca resnice, temveč zgodba, ki poskuša vsakega bralca navdihniti, da po zgledu Radhanatha Svamija poišče in najde lastno pot do večnega življenja.

Nedeljko Smiljanić, Krtina

S knjigo Pot domov sem se podal na čarobno avanturo z materialističnega Zahoda na duhovni Vzhod, na mistično pot v globino svoje duše, na svojo pot domov …

Knjigo priporočam vsakomur, ki se sprašuje o univerzalnih vrednotah, življenjskem poslanstvu in smislu bivanja. Pravzaprav je Radhanatha Svamija, takrat še Richarda, po poti vodil notranji klic, ki je bil, kot je povedal v knjigi, močnejši od njega samega in se mu ni mogel upreti. Klic po večnosti, znanju, sreči in ljubezni. Klic, ki je v srcu vseh nas, a ga vse prepogosto ne znamo, ne upamo, ne zmoremo ali nočemo slišati …
Radhanath Svami mi je zaupal svojo neverjetno življenjsko zgodbo, ki jo zdaj berem že tretjič, tokrat skupaj s svojo sedemletno hčerko. Na papir je prelil svoje izkušnje, da bi vsakdo od nas pogumno krenil in vztrajal na svoji poti – poti domov.

Mare Mandelj, Dob pri Domžalah

V poplavi ‘trilogij’, v katerih pisatelji bujne domišljije vodijo bralce po vesoljih in podzemljih tega stvarstva, je pravo olajšanje in osvežitev prebrati zgodbo, ki je resnična in hkrati neverjetna. Zgodbo, ki ima moč zapolniti praznino naših src in jo napolniti z upanjem. Kot bi bil scenarist sam Bog. Ko goreča srčna želja Radhanatha Svamija postane kompas, ki ga vodi ‘domov’, postane njegova pot tudi naša, če le potrkamo na ista vrata.
Kot je dejal Nejc Zaplotnik: ‘Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo našel. Kdor najde pot, bo cilj vedno nosil v srcu.’

Ni nam treba iti na Mount Everest. Za začetek vzemimo v roke Pot domov, Avtobiografijo ameriškega svamija  in morda bomo našli sestavljanko, ki se bo prilegala našemu srcu.

Uroš Lebar, Višnja Gora

Sem iskalka resnice. Vsi iščemo svojo pot v življenju. Moje popotovanje se je nadaljevalo z avtorjevim. Ker je knjigo napisal zelo slikovito in doživeto, dobiš občutek, da potuješ z njim, čutiš vse, kar čuti on, postane tvoj bližnji prijatelj, ki s teboj deli vse te neverjetne zgodbe življenja. Fascinantno je, da z železno voljo, vztrajnostjo in iskrenostjo kljub vsem mogočim oviram ostane zvest samemu sebi in svojim načelom ter najde to, kar je iskal. Svojo pot, pot srca.

Ko sem prebrala knjigo Pot domov, sem ugotovila, da je Svami že postal moj velik navdih, zato sem naredila vse, da ga tudi osebno spoznam.

Ljubezen, milina, sočutje. To je on. Lučka, ki me še dandanes neizmerno navdihuje v življenju.

Lili Bratič, Ljubljana

S knjigo Pot domov me veže prav posebno doživetje, saj sem pred leti tako kot avtor tudi sam začutil, da moram na potovanje v Indijo. Uredil sem finance, delovne obveznosti in čez nekaj mesecev sem bil že v Indiji, zasidran na festivalu v svetem kraju Majapur. Na potovanje sem se odpravil popolnoma sam, vendar sem imel v Majapurju dve ležišči v sobi, tako da sem eno odstopil znancu znanca iz Hrvaške, ki je s sabo prinesel to knjigo, ravno takrat izdano v angleškem jeziku.
Spomnim se njegove izjave: ‘Te knjige ne bereš, ampak piješ kot sladek sadni sok.’ In res je bilo tako, takoj ko jo je prebral, mi jo je posodil in planil sem po njej kakor otrok po novi igrači ter je naslednje dni nisem več izpustil iz rok.

Pot domov je čudovita življenjska zgodba o iskanju Boga in višje resnice, ki širi obzorja človeškega duha ter na bralca naredi fantastičen vtis in mu da nepozabno življenjsko izkušnjo.

Dejan Babosek, Ljubljana

Knjiga Pot domov je berljiva, celo po koncu branja jo stežka izpustiš iz rok. Zaradi avtorjevega stila pisanja sem podoživela njegovo izkušnjo in mi je trajno ostala v spominu.

S tem sem tudi za svojo pot okoli sveta dobila nepotešljivo željo in odločnost, da odkrivam lastno duhovno pot in se upam prepustiti, tudi kadar se znajdem v težkem in neprijetnem položaju.

Urška Kelt, Bled

Skozi knjigo Pot domov sem globoko podoživel avtorjevo izkušnjo, hkrati pa utrdil svojo željo po tveganju in odkrivanju sveta, ne glede na to, kako je po besedah večine običajnih ljudi nevaren svet.

V težkih okoliščinah vidim priložnost za duhovno rast in se spomnim, da lahko preživim in da nimam razloga za obup ali nezadovoljstvo. Ne glede na to, kakšne so videti stvari, ne morem vedeti, kam grem. Lahko pa sem pomirjen, da bom našel tisto, kar iščem. Iz knjige sem dobil odgovor, da lahko vedno izberem, katero pot bom ubral, in da ni prave poti, je le moja.

Gregor Kelt, Bled

Že nekaj časa, desetletje ali več, prebiram raznovrstno duhovno in ezoterično literaturo. Sprva sem seveda bral bolj newage knjige. Vendar je v njih zmeraj nekaj manjkalo, kot ščepec soli v hrani, da bi bila jed bolj okusna. Potem pa seveda knjige o osebni in duhovni rasti. Ko jih je zmanjkalo v knjižnicah (žal je tam bolj malo izbora), sem jih pač kupil, a le tiste, ki so me pritegnile. Prebral sem tudi nekaj avtobiografij raznih jogijev in drugih mojstrov modrosti. Vsaka od teh knjig mi je pustila nekaj v duši.
Najbolj pa te pretrese oziroma zbudi večna vedska književnost. Je kot voda, ki steče po suhi zemlji, da jo prepoji in oživi. Tako je tudi mojo dušo zbudila, prepojila z večno transcendentalno Resnico.

Knjiga Pot domov mi ni le všeč, ampak je poklon vsakemu iskalcu, ki jo prebira s srcem. Ne morem vam povedati, kako so mi na trenutke lile solze ob prebiranju. To niso bile solze žalosti, le moja duša je spet začela neizmerno hrepeneti po Bogu in večni resnici, ki jo pozabimo, ko se utelesimo v snovno telo.

Radhanath Svami je tako resnično opisal svoje hrepenenje po božjem, da trenutno ni nobene duhovne literature (razen seveda vedske), ki bi tako avtentično podala naše hrepenenje in iskanje Boga in Resnice.
Zahvaljujem se mu tako iskreno iz srca, da z besedami tega ne morem opisati. In seveda vsem, ki so omogočili, da je ta avtobiografija zagledala luč sveta tudi v naši prelepi Sloveniji.

Sebastjan Vovčko, Hrastnik

Ko sem odkril knjigo Pot domov, sem si v trenutku močno zaželel, da bi si jo podaril za praznike. Tako zelo me je poklicala, da se nisem mogel upreti. Tudi sam sem naredil eno pot domov. Ko sem začutil klic po romanju v Camino, se mu nisem mogel upreti, in tako sem stopil na pot. Imel sem tisoč vprašanj in ugibal sem, zakaj se mi to dogaja.

Na predvečer pohoda sem v Saint Jean Pied de Portu dobil veliko SMS-ov z dobri željami in spodbudnimi besedami. Vendar eden – samo eden od njih je bil čisto drugačen. Sin mi je napisal samo: ZAUPAJ! Takrat ga nisem razumel, kasneje na poti pa še kako zelo. Več ko sem delil z drugimi in jim pomagal, več, veliko več sem dobil sam. Ja, to je to – ZAUPAJ. Vsak dan sem se izročil Njemu in vsak dan je bilo poskrbljeno zame – ravno toliko, kolikor sem potreboval.

Ko sem omagal in obsedel na nekem mostu, ko sem mislil, da se moj Camino končuje, ko me je obšla tista znana tesnoba, sem se umiril – se prepustil in preprosto počival v odmaknjeni naravi. Pa pride mimo neki fant iz Koreje, se usede zraven mene in se pogovarjava v ne vem katerem jeziku. Iz nahrbtnika vzame čisto nove, še zapakirane kolenčnike in mi jih pomaga nadeti na kolena, ki me neizmerno bolijo in so zelo otečena. Do večera potem hodiva skupaj in ko mu hočem zvečer vrniti kolenčnike, opazim solze v njegovih očeh. In mi pravi: “Ne, ne, kolenčniki so zate, prinesel sem ti jih iz Koreje. Ostal sem brez besed, samo hvala – hvala.”

Zdaj ko sem prebral knjigo Pot domov, sem dobil potrditev, da nikoli, res nikoli nismo sami. Če smo iskreni do sebe in vedno pripravljeni pomagati drugim, največ dobimo sami. Neprecenljivo.

Ko se avtor knjige s prijateljem sprehaja po indijskih gozdovih, se pogovarjata: “Velika nevarnost je, da naju nocoj napade ubijalski leopard. Pa saj imava palici za oporo pri hoji. In če naju napade leopard, naju lahko reši samo On, zato bosta palici čisto dovolj …”

ZAUPAJ – neprecenljivo spoznanje. In res je vredno stopiti na pot ter narediti prvi in drugi korak ter še naslednji in naslednji. Kajti pot je tista, ki nas osreči …

Ivan Gričnik, Slovenske Konjice