mojca-mavec_i420x420

“V branju knjige Pot domov Radhanatha Svamija … sem res uživala, osvojila sem jo v enem dnevu, strani so kar letele.”

Mojca Mavec, novinarka in televizijska voditeljica

“V branju knjige Pot domov Radhanatha Svamija, ki je eden vodilnih članov Mednarodne skupnosti za zavest Krišne, sem res uživala, osvojila sem jo v enem dnevu, strani so kar letele. Odprla mi je nov pogled na Indijo, državo, ki jo imam tako zelo rada, in mi razjasnila nekaj stvari. Hvaležna sem za lepo izkušnjo in upam, da bo Richardova zgodba dosegla čim več bralcev.

Radhanath Svami nas v avtobiografiji popelje po vznemirljivi poti – od plahega hipijevskega mladeniča, ki odrašča v ZDA konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, do duhovnega vodje svetovnega slovesa. Spremljamo ameriškega najstnika Richarda Slavina iz predmestja Chicaga, ki se leta 1969 kot veliko takratne uporniške mladine s prijatelji odpravi na pot po svetu. Po nekajmesečnem potepanju po Evropi v sebi zasliši glas, ki ga spodbudi za pot v Indijo.

Pot domov je intimen oris potovanja v samozavedanje in notranjo harmonijo. Po drugi strani je tudi zanimiv vodnik po eni najbolj fascinantnih držav sveta. Indija je bila konec šestdesetih let prejšnjega stoletja cilj svetovnih popotnikov, pripadnikov kontrakulture, ki so osvajali Vzhod z malo denarja v žepu. Medtem ko se je večina odpravila na pot zaradi avanture, druženja in prepovedanih mamil, nas Richardovo iskanje duhovnosti popelje po stranskih poteh, kamor zaide le malokdo. Njegove izkušnje ob reki Ganges ali pa pot v Himalajo, srečanja s svetimi možmi naga babami in njegovo puščavniško življenje sredi pragozda nam dovolijo pokukati pod površje Indije in vstopiti v osrčje njene mistične kulture.

V sodobnem svetu se zdijo mnogi hindujski običaji in izročila morda nerazumljivi in naivni, a Richard, kasneje Radhanath Svami, s pogledom zahodnjaka opisuje svoje duhovne izkušnje v jeziku, ki ga razumemo. Avtor piše odkrito. Odgrne tudi tančico s svetosti nekaterih indijskih modrih mož in nam jih prikaže kot samosvoje individualiste, ki nikakor niso brez napak. »Ne zaupaj vsakomur,« reče sveti mož Vasudeva, ko Richardu pripoveduje zgodbo o »duhovnem« voditelju, ki ga ne izpusti iz svojih lovk. Srečanja s številnimi osebnostmi, od matere Terezije do dalajlame, so prepletena z zabavnimi soočenji avtorja z indijskimi oblastmi, ki mu nočejo podaljšati veljavnosti vizuma. A vse Richardove poti so vendarle le priprava za usodno srečanje z znamenitim Svamijem Prabhupado, ki kasneje postane njegov učitelj. Morda ravno tu pogrešamo malo več podrobnosti iz let, ki jih je avtor preživel ob tej izjemni osebnosti, ki je navduševala celo generacijo mladih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Radhanath Svami nas na svoji poti uči, kako pomembno je znati poslušati, pomagati ljudem in verjeti v čudeže.
Zanj je to zgodba o srečanju z ljubeznijo, ki jo je iskal – za druge pa zanimivo branje, ki bo morda pritegnilo tudi tiste, ki jim sicer niso blizu knjige o duhovnosti.”

 

Pot domov je pripoved o tem, kaj pomeni klic usode in kaj predano iskanje svojega poslanstva … Opisal je svojo pot domov, da bi nas opogumil, naj tudi mi krenemo po svoji.”

dr. Manca Košir, publicistka

Pot domov je pripoved o tem, kaj pomeni klic usode in kaj predano iskanje svojega poslanstva. ‘Naš mali Richie je ljubek, ampak tako nenavaden,’ sta pojasnjevala starša, zakaj njun štiriletnik goji čudaške navade. Zakaj ne mara sedeti na stolu, temveč najraje sedi na tleh, denimo. In že majhen sprašuje rabina, kako naj moli.

Pri devetnajstih letih sredi meditacije na vrhu hriba grškega otoka zasliši glas, ki njega, rojenega leta 1950 v Združenih državah Amerike z imenom Richard Slavin, otroka judovskih staršev, pošilja v Indijo. Dotlej Richie ni videl še niti enega Indijca in tudi kje je Indija, ni vedel … A pogumno sledi notranjemu kompasu, ki ga vodi na prave kraje med prave ljudi. Reka Ganges postane njegova mati, ki ga uči poslušati dušo in se prepustiti Božji volji. Na poti k pravemu guruju srečuje številne jogije, vidce, prave in lažne preroke, oboleva in se bori za življenje, shujšan do kosti, a prežet z upanjem, da bo našel pravo ljubezen. Moli za čisto srce in posluša intuicijo, dokler po neverjetnih ‘naključjih’ ne sreča učitelja Šrila Prabhupado, ki mu je bil namenjen po Božjem načrtu. Ob njem spozna, kje je zares doma: Hare Krišna … Hare Rama. Dom je njegov in od vseh. Ker je večen.

‘To ni tvoja zgodba, je pripoved, kako je Bog popeljal mladeniča na neverjetno potovanje, da bi našel skrivnosti, ki ležijo v vseh nas. Ne bodi skopuški. Podeli, kar ti je bilo dano,’ mu na smrtni postelji ukaže najboljši prijatelj, Bhakti Tirtha Svami. Kmalu zatem svetovno znani duhovni učitelj umre, Radhanath Svami pa se loti pisanja avtobiografije. Da bi vrnil, kar je dobil. In da bi dal, kar v tem obubožanem času tako zelo potrebujemo: vero, upanje, ljubezen. Opisal je svojo pot domov, da bi nas opogumil, naj tudi mi krenemo po svoji. Čisto srce v molitvi ve, kam naj gre, in znamenja ob poti kažejo smer. Čas je, da naravnamo svoj korak tja, kjer smo vsi doma. K Bogu in samemu sebi, kar je v večnosti eno in isto: Ljubezen.”

 

ziga-x-gombac“Pot domov je opis enega izmed potovanj k sebi. Potovanj, ki je za vsakega izmed nas drugačno, čudovito in prinaša srečanje s samim seboj.”

Žiga X Gombač, mladinski pisatelj

“Vsak naš dan je naša pot. Pot k sebi. Zanjo so potrebni pogum, odločnost in srčnost. Predvsem zaradi tega, ker se potovanje poleg s soncem obsijanih trenutkov dotakne tudi krajev, kjer prežijo dvom, sence in tema. Krajev, ki nas soočajo s šibkostjo, krhkostjo in minljivostjo ter so tam zato, da nas odvrnejo od tega, da bi verjeli in sprejeli.

Čeprav je pot vidna in otipljiva, se je velika večina ne upa lotiti. Zato zmedeno obstane na križiščih lastnega obstoja in bitja.

Knjiga Radhanatha Svamija ponuja eno izmed možnosti, kako kreniti in potovati. Kako zapustiti predvidljivo in pričakovano ter ravno zaradi tega tudi prazno. Pot domov je opis enega izmed potovanj k sebi. Potovanj, ki je za vsakega izmed nas drugačno, čudovito in prinaša srečanje s samim seboj. Srečanje in obenem tudi spoznanje ter odkritje tistega, kar prevečkrat ostane prezrto.”

 

“Pot domov je knjiga, s katero lahko začne vsak človek razumeti tudi mantro Hare Krišna, Hare Rama … Sam sem bil bogato poplačan, ko sem jo prebiral. Predvsem pa ni nikakršna verska propaganda ali recept …”

Tone Partljič, pisatelj in dramaturg

“Seveda sem bil osupel, ko sem prejel vabilo, da ne rečem prošnjo, naj napišem neke vrste recenzijo ali kritiko avtobiografije ameriškega svamija. Torej: Radhanath Swami, The Journey Home.
Pot domov.

Ali prevajalec ne ve, da sem pravzaprav ateist, kar zatrdim vsakič, ko od mene zahtevajo, naj vpišem v kako rubriko svojo veroizpoved? Včasih rečem tudi sam sebi, da sem v bistvu agnostik. Obojega seveda ne morem zanikati. Čeravno je seveda res, da so religije, poistovetenje z Bogom, molitve ljudi v mojih očeh nekaj resnega, vrednega spoštovanja, da ne rečem v kakšnem trenutku tudi nekaj, kar resničnim vernikom malodane zavidam, ker se mi zdi, da imajo nekaj, česar sam nimam, ali se mi zdi, da ne morem imeti. Pri tem seveda raje ne mislim na nesrečno poseganje v znanost, politiko, oblast ali bogastvo, česar je polna na primer zgodovina rimskokatoliške cerkve. Ko vidim spopade med ločinami v islamskem svetu, če o političnih religioznih samomorih in atentatih in o verskih vojnah niti ne govorim, sem po svoje vesel, da nisem član katere od teh agresivnih religij ali njihovih ločin. Vseeno pa se večkrat sprašujem, kam naj pravzaprav uvrstim svoje duhovno življenje, ki išče ljubezen, razumevanje, spoznanje, lepoto, mir, recimo v liriki, in poglabljanje v globine duše in spoznanja, recimo pri Dostojevskem, zamaknjenost ob izjemni sliki ali kipu, blodenj v svoji glavi, ko iz svojega duha, doživljanja in izkustva snujem nov roman ali komedijo in »rojevam« svoje osebe, ki jih ni v realnem svetu in vse do takrat tudi ne v irealnem. Zelo poenostavljeno lahko rečem, da so neke vrste moja vera ali celo religija knjige in literatura. Tudi Biblija seveda, celo Koran.

V delu knjige, o kateri teče beseda, pa me je presunilo spoznanje, da sva z avtorjem Richardom Slavinom (Menihom, Krišna Dasom, Radhanathom Svamijem) na primer oba segla v isto roko aktualnega tibetanskega dalajlame, on v Indiji, jaz pa v Mariboru, da je tudi z mano spregovoril nekaj besed in je bil njegov stisk roke ravno tako močan, kakor ga popisuje avtor, še več, ni izražal le presenetljive moči desnice, s katero je tlesknil ob mojo dlan, ampak sem občutil moč celotne osebnosti dalajlame. Po vsem tem bi kak zanesenjak v meni videl zametke verovanja v »božje«, čeravno sem očitno precej racionalen, zemeljski možak s precejšnjim pomanjkanjem smisla za transcendentno, mistično ali »nadnaravno«, s čimer je očitno globoko in na veliko obdarjen avtor knjige, ki se na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Chicagu kot študent odpravi iskat življenjski ideal, vrne pa se kot verujoči Krišna Das in postane celo Krišnov svetnik – Radhanath Svami.

Doma imam nekaj indijskih ali recimo laično tudi budističnih verskih knjig v angleškem prevodu, pa se nikoli nisem prebil skozi. Prebral sem kajpada Hessejevo Siddhartho, indijsko Ramajano pa seveda vsaj nekoliko poznam iz književnosti in gledališča. V roke sem jih jemal z velikim spoštovanjem, a kot neke knjige, ki niso zame.

Vse to pripovedujem zato, da bi povedal, kako zelo rad in kako presenečen sem prebral Pot domov. Knjiga je kajpada večplastna. Lahko bi jo štel, če bi se me že ne dotaknila njena svetost in  bogoiskateljstvo, za izjemen potopis iz Združenih držav Amerike, Londona, Amsterdama, Krete, Istanbula prek Herata, Kandaharja, Kabula do New Delhija, Kalkute, Bombaja, sveta pod Himalajo, vse do čudežnega kraja Vrindavana. Polna je natančnih in s pisateljsko močjo zapisanih napetih dramatičnih situacij s cariniki, uradniki, stražarji, vojaki in potnim listom našega junaka, tako da lahko razumemo različne državne sisteme. Zelo doživeto opisuje bolezni, od katerih je najbolj pretresljivo tisto srečanje z gobavci pod Himalajo, kače, krdela psov in podivjane opice. Nazorna so nasprotja med tišino in svetostjo gozdov, jam, rek, templjev ter divjim in hrupnim življenjem v podivjanih mestih. Avtor nam iz vseh dežel, kjer je hodil, postreže z načinom prehranjevanja, oblačenja, gostoljubja in izražanja besov. Pa z zgodbami o mamilih in omamljanju.

Ampak to so ravni knjige, ki ni bila napisana zaradi slikovitega potopisa.

Kakor smo rekli, gre namreč za knjigo najprej o iskanju ideala in smisla življenja, potem pa iskanju Boga, ki bi se mu avtor priklonil, se poistovetil z njim in mu služil. Knjiga ima Predgovor in Sklepne misli, kjer na kratko opisuje življenje potem, ko je sprejel Boga Krišno in njegov ženski pol Radho, ki jo najdemo v njegovem zdajšnjem imenu Radhanath Svami, in čas, ko je v Vrindavanu sprejel blagoslov velikega preroka Šrila Prabhupade … Ob Predgovoru in Sklepnih mislih ima knjiga še štiri dele: Potovanje na Vzhod, Mati Indija, Romanje v Himalajo in Gozd milosti.

To je knjiga iskanj in knjiga srečevanj. Zapisali smo že, da gre Richard na pot, da bi našel ideal, za katerega se splača umreti.

Tega se je navzel v času bitniške generacije, generacije dolgih las in uporniškega kontrakulturnega gibanja. S prijateljema med počitnicami odide iskat svoje ideale in naj bi se vrnili v Chicago do začetka novega študijskega leta, kar zlasti Richardove judovske starše zelo potre. Iskanje ideala se hitro spremeni v iskanje Boga. Zato naš potohodec v vsaki deželi proučuje svete knjige in bogove. V Evropi Biblijo in Kristusa, v islamskih deželah Koran in Alaha, v Indiji mnoge svete knjige in Krišno, Ramo, Budo, Radho … Ampak prav v Indiji srečuje številne preroke, jogije, učitelje, svetnike, ki mu ponujajo razne poti do meditacije o Bogu, njegovem jazu, spoznanju, ljubezni … Avtor odlično popiše tudi nekaj lažnih gurujev, od spolnega obsedenca in celo homoseksualca, prek sadista in hinavca, s čimer tudi bralca opozori, da ni vse zlato, kar se sveti pod indijskim božanskim in gurujskim nebom. Osupljive so zmožnosti avtorjevega odrekanja pri hrani, obleki, udobju pod himalajskim pogorjem, polnim zveri in plazilcev iz džungle, včasih smo na robu grozljivke … Vzporedno s tem pa bhakta raste značajsko, kot oseba, Božji učenec … V odstavkih večkrat v ležeči pisavi izpiše svoja spoznanja, ki se jih potem drži in mu pomagajo k cilju.

V knjigi so objavljena pisma s starši, ki od skrbi, ali bodo še videli sina in kakšen bo, izgubljajo pamet in zdravje … Avtor opisuje notranje samogovore, odlomke molitev, predavanj, svetih knjig, a zelo odmerjeno, da ne utrujajo. Skromno se zahvaljuje svojim mnogim učiteljem, prerokom, prijateljem, najbolj seveda Šrila Prabhupadi … Ko najde Krišno, vrhovno božansko, se ne sprašuje več, ali obstaja Bog v obliki osebe ali ideje, ker ve, da je Krišna vse …

Sklepne misli pa vseeno nekako delujejo tudi kot ameriški happy end, ki ga temu potohodcu in iskalcu Boga in božjega tudi privoščimo.

Pot domov je knjiga, s katero lahko začne vsak človek razumeti tudi mantro Hare Krišna, Hare Rama … Sam sem bil bogato poplačan, ko sem jo prebiral. Predvsem pa ni nikakršna verska propaganda ali recept; če bi si sposodil krščansko metaforo, bi rekel, da gre za križev pot spoznanja od judovskega mladeniča Richarda Slavina do svetnika Boga Krišne.”

 

“Pot domov je avtobiografija, a vsebuje vse elemente vznemirljivega pustolovskega romana, potopisa in duhovne literature … Knjigo sem prebral z užitkom in jo toplo priporočam vsem iskalcem modrosti!”

Adi Smolar, glasbenik

“Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja se devetnajstletni Richie odpravi na neverjetno pot iskanja smisla svojega bivanja in notranjega miru. Priča smo njegovi izjemni želji, predanosti in pogumu, ki ga privedejo do preobrazbe iz materialnega udobja vajenega ameriškega mladeniča v asketskega razsvetljenca. Pot domov je avtobiografija, a vsebuje vse elemente vznemirljivega pustolovskega romana, potopisa in duhovne literature.

Dogodki, nemalokrat na meji verjetnega, se vrstijo z izjemno hitrostjo in so prekinjeni zgolj z avtorjevimi kratkimi povzetki v obliki globokih življenjskih in duhovnih spoznanj. Kot glasbenika me je v prvem delu knjige presenetil in navdušil z opisom glasbenih skupin in posameznih pesmi, ki so mu v mladih letih odpirale duhovna obzorja, nadaljnje dogajanje pa me je napolnilo z neverjetno pozitivno energijo in me še dodatno usmerilo na pot prijaznosti, ljubezni in sočutja. Knjigo sem prebral z užitkom in jo toplo priporočam vsem iskalcem modrosti!”

 

“Knjiga Pot domov govori o izjemni izkušnji Richarda Slavina, ki se je predal neverjetni zgodbi vrtoglavih doživetij z enim samim ciljem – spoznati kdo je, od kod prihaja in kam gre …”

prof. Oskar Kogoj, oblikovalec in umetnik

“Knjiga Pot domov govori o izjemni izkušnji Richarda Slavina, ki se je predal neverjetni zgodbi vrtoglavih doživetij z enim samim ciljem – spoznati kdo je, od kod prihaja in kam gre … To duhovno šolo je opravil z velikim odpovedovanjem, preizkušnjami in trpljenjem. Nikoli mu ne bi uspelo, če je ne bi sprejel s čisto, veliko brezpogojno ljubeznijo.

Radhanath Svami je primer posameznika, ki se potopi v ljubezen in odkrije veliko zmožnost božanskega spoznanja … Prijateljstvo je izraz neokrnjene ljubezni, ki je plemenita, čista, brez želje ali sebičnosti. To je Svamija vodilo k iskreni, čisti izpovedi svojega življenja, ki je neprecenljiv zaklad iskanja samega sebe, daritev svetu … Spoj vzhoda in zahoda bo obrodil zlato ero človeštva.”